

Damjan Rogelj se nam predstavlja v pestri ustvarjalni raznolikosti. Njegove zgodnje slike so prepojene z iluzionističnim dojemanjem narave, ki se kot sanjski privid preliva čez platno in v mehkobi stilizacije evocira idealno pokrajino. A je le daljni odmev podobe njene realne pojavnosti. Učinek irealnosti pa še stopnjuje pravljičnost miljeja, ki ga ponekod dopolnjujejo fluorescentne barve in razigrani, srebrno lesketajoči se, v kaskadah padajoči slapovi. Vse je ovito v puhast fokus zabrisanih potez, razpršeno nanešenih barv.Med bolj konvencionalna in tudi v širšem krogu slikarjev paraplegikov najbolj zastopana dela, pa sodijo pejsaži v akvarelu in predvsem olju. Ubranost motivov neokrnjene narave, predstavi avtor v nemem sozvočju, s pretanjenim posluhom za barve. Uporablja paleto toplih odtenkov pastelnih barv. Poteze so tu bolj vidne, včasih celo namenoma poudarjene, tako da se šele ob pogledu od daleč v naših očeh zlijejo v celostno podobo. S tem se slikar poslužuje impresionističnega načina izražanja, ki je današnjemu gledalcu zelo blizu.