»Umetnost je čudovita vrednota življenja. Kdor se ji preda«, pravi francoski pisatelj Paul Jean, »je varen pred viharji našega notranjega in zunanjega sveta.«
Srečnih trenutkov je vedno premalo. Toda, kako bi vedeli kaj so srečni trenutki, če v svojih preizkušnjah ne bi doživeli tudi kaj neprijetnega. Iz potrebe po volji za rešitev, da odgovorimo na vprašanja svojega življenja, nam prihaja na misel kot možnost in poskus, prav literatura.
In tako je literarna ustvarjalnost vzklila tudi pri treh naših članih – Darinki Slanovec ter žal že pokojni Marjetki Smrekar in pokojnemu Janezu Klemencu.
![]() |
![]() |
![]() |
SLED ANGELOV | V SONCE VEČNOSTI | FANT NIKOLI VEČ ... |
TAKO PREPROSTO
Videla sem, kako je sonce na nebu zažarelo Ko si mi tisto popoldne, Darinka Slanovec |
VIDELA SEM ZARJO
Videla sem zarjo. Videla sem človeka.
Nasmehnil se je, mi podaril odpuščanje. Moj jutri bo poln sonca! Marjetka Smrekar |
"Nikoli ne pozabim našega gostovanja z »Veroniko Deseniško« v Begunjah pri Cerknici. Igra je bila napovedana, plakati razobešeni, preko noči pa je zapadlo več kot pol metra snega in še je snežilo, ko smo se odpravljali na pot z vsemi našimi igralskimi rekviziti. Kovčke z oblačili in kulise smo naložili na velike kmečke sani, ki sta jih vlekla iskra konjiča s kraguljčki na komatih.
Iz knjige Janeza Klemenca |