Kobilarno Lipica je ustanovil avstrijski nadvojvoda Karel II. leta 1580 in je doživela celo vrsto selitev. V letu 2002 pa je priznana kot rejska organizacija, ki vodi izvorno rodovniško knjigo za lipicanca. Urejeni so obsežni hlevi, kraški pašniki in travniki s hrastovimi gaji, vse do italijanske meje. Pri vodenem ogledu Viktorije smo spoznali celotno zgodovino kobilarne, vse od njene ustanovitve do danes.
Srečali smo se z znamenitimi belimi lipicanci in njihovimi temnimi žrebeti. Najprej smo si ogledali hlev v katerem so lipicanci za turistično jahanje in so ga zgradili leta 1899, nato pa smo imeli nekoliko sreče in pri treningu videli Lojzeta Laha, ki je z lipicancem nastopil na olimpijskih igrah leta 1984 v Los Angelesu. Za tem smo si ogledali najstarejši velban hlev (1703), kjer v prostornih boksih živijo žrebci plemenjaki. V kobilarni imajo okrog 350 konj in ko so stari tri leta gredo v dresurno šolo. Ja, ogled kobilarne je posebno doživetje. Poslovili smo se od elegantnih lepotcev in se odpeljali v Piran.
Piran in njegove znamenitosti. V lepem obmorskem turističnim mestu si je prva skupina ogledala Piranski akvarij z njegovim živahnim podvodnim svetom severnega Jadranskega morja. V akvarijih je okoli 140 različnih vrst organizmov, med katerimi je seveda največ rib kot so: brancini, ciplji, orade in druge, pa tiste ki se zadržujejo v obalnem pasu - črniki, salpe, kavali, fratri, špari in številne druge. V luknjah skalnega grebena se skrivajo ugorji, murene in radovedne kirnije. V manjših akvarijih so številne babice, sprehajalčki, usnjače, pirke, volkci, v pesku pa morski listi, zvezdogled, morski zmaj. Tu so še morski konjički, navadni morski psi, morska mačka, jastogi, številni mehkužci in drugi. Pravi čarobni morski svet.
Druga skupina si je ogledala Pomorski muzej »Sergej Mašera,« ki je bil ustanovljen leta 1954. Muzej zbira, proučuje in predstavlja pomorsko preteklost slovenskega obalnega področja, slovensko pomorsko preteklost in na pomorstvo vezane gospodarske panoge. V pritličju zgradbe muzeja v palači Gabrielli je na poseben in nadvse izviren način predstavljena arheološka zbirka o pomorskih poteh in trgovini od prazgodovine do srednjega veka in zbirka naselbinskih ostankov s kopnega in iz morja.
Tretja skupina si je v palači Trevisini ogledala veliko razstavo kuščarjev Dragons. V petdesetih terarijih smo si ogledali več kot 40 različnih kuščarjev – varane, legvane, gekone, strupene bradavičarje in kameleone. Prihajajo tako iz puščavskih predelov sveta kot pragozdov.
Po ogledu akvarija, muzeja in razstave smo v vročem popoldnevu posedeli na Tartinijevem trgu, opazovali utrip turističnega Pirana, se odžejali z osvežilnimi napitki in počakali na prihod ladje.
Izlet z ladjo »Okus morja« smo po dobrodošlici Suzane zapluli iz Pirana proti Portorožu do gojišč školjk v Seči. Tam je kapitan Crni barko zasidral, nato pa nam je Marjan pripravil njihove klapavice na buzaro. Tako okusno pripravljenih klapavic še nismo jedli. Seveda smo jih tudi zalili z okusno istrsko kapljico. Za tiste, ki nimajo radi školjk so pripravili pršut in sir. Ker smo bili v bližini meje nas je obiskal tudi patruljni čoln. Malo smo poklepetali s prijaznimi policisti, čoln je odplul službenim dolžnostim naproti, mi pa nazaj proti Piranu in domu. Pridružili so se nam tudi predsednik in nekaj članov Društva paraplegikov Podravja.
Doživeli smo lep dan z lepimi doživetji.
