Vozniki so tudi nas potnike na invalidskih sprejeli in vožnjo nekoliko priredili našim potrebam. Vse bolj so uslužni in prijazni. Za to pa ima prav gotovo največ zaslug predstavnik LPP Gregor Cunder, ki se že vsa ta leta trudi, da bi bil mestni prevoz za vse potnike enako udoben in prijazen. V ta namen so spremenili pravilnik, voznike pa dodatno usposabljali.
In tako smo 30. maja 2011 že četrtič zapored pripravili nekakšno »testiranje« vožnje z mestnimi avtobusi, hkrati še vožnjo z ladjico po Ljubljanici.
Tokrat smo k sodelovanju povabili Brigito, Anjo, Martino, Sergejo in še eno Anjo - študentke tretjega letnike delovne terapije Zdravstvene fakultete v Ljubljani. Študentke so k našim članom prišle na dom, nato pa jih z mestnimi avtobusi pripeljale do zbirališča pred ljubljansko Namo. Seveda nas je tam pričakal Gregor Cunder, ki je želel iz »prve roke« izvedeti kako smo bili tokrat zadovoljni z vožnjo. Z veseljem lahko zapišemo, da je dobil same pohvalne odgovore. Njegov trud je le rodil dobre sadove.
Od tam smo družno krenili po Čopovi ulici do spomenika našega največjega poeta Franceta Prešerna, si zatem ogledali Mesarski most s skulpturami akademskega kiparja Jakova Bodarja.
Z dvigalom smo se spustili do rečnega pristana, nekaj stopnic do palube ladjice Sulc, pa premagali s stpniščnim vspenjalcem (nekateri pa kar po stopnicah). Krmar Miha nas je varno pripeljal do pristana Livada, kapitan Tomo pa med tem povedal vrsto zanimivosti o rečni plovbi in Ljubljanici z njenim obrežjem. Povemo naj še, da je bila ta prelepa vožnja za nas brezplačna. Hvala za prijaznost, lep dan in še lepše vtise. Študentke, so nas po kratkem druženju v gostišču Livada zatem ponovno z mestnimi avtobusi pripeljale na svoje domove.
Pogled na staro mestno jedro in obrežje je res enkraten, zato le poglejte bogato fotogalerijo.
