Po mnenju ministra dr. Svetlika je namen Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) preprečevati in odpravljati diskriminacijo invalidov, ki temelji na invalidnosti in invalidom ustvarjati enake možnosti na vseh področjih življenja. S tem se v Sloveniji še bolj zagotavlja uresničevanje ene izmed ključnih pravic invalidov: »spodbujati, varovati in invalidom zagotavljati polno in enakopravno uživanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter spodbujati spoštovanje njihovega prirojenega dostojanstva« (1. člen Konvencije OZN o pravicah invalidov).
ZIMI ureja področji enakih možnosti in nediskriminacije invalidov. »Ob tem velja posebej poudariti, da za uresničevanje pravic invalidov veljajo najprej določbe drugih predpisov. Določbe zakona o izenačevanju možnosti invalidov veljajo v primerih, ko pravice invalidov niso urejene v drugih predpisih,« je dejal minister dr. Svetlik.
Zakon je sestavljen iz dveh sklopov. V enem sklopu je urejena prepoved diskriminacije zaradi invalidnosti, in sicer:
- prepoved diskriminacije pred nosilci javnih funkcij,
- enakopravno sodelovanje slepih oseb v postopkih,
- dostopnost do storitev in uporaba ter prilagoditev objektov v javni rabi,
- prepoved pisanja in izpostavljanja diskriminatornih sporočil in simbolov,
- dostop do vključujočega izobraževanja, zdravja, načina prebivanja, informiranja, kulturnih dobrin ter javnega prevoza.
Drugo pomembnejše poglavje zakona so ukrepi za izenačevanje možnosti invalidov:
- pravica do sofinanciranja pripomočkov za premagovanje komunikacijskih ovir, ki jih invalidi s senzornimi okvarami (slepi, slabovidni, gluhi, naglušni gluhoslepi in invalidi z govornimi in več motnjami) potrebujejo kot podporo za socialno vključevanje.
- plačilo stroškov prilagoditve vozila, ki jo bo lahko uveljavljal gibalno oviran invalid, ki lahko le s prilagoditvijo vozila le to upravlja sam. Do prilagoditve vozila bo upravičen tudi invalid, ki sicer sam ne upravljajo vozila, prilagoditev pa je nujna za dostop v vozilo. Invalid bo plačilo stroškov prilagoditve vozila lahko uveljavljal vsakih šest let.
- vzpostavitev klicnega centra za gluhe in naglušne osebe. Preko centra bodo osebe z okvaro sluha lahko pridobivale informacije s področja državnih organov, organov lokalne samouprave, izvajalcev javnih pooblastil in izvajalcev javnih služb ter storitev javnega značaja. Dejavnost klicnega centra bo kot javno pooblastilo opravljal Zavod združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik, ki to dejavnost kot eksperimentalni program opravlja že sedaj. Klicni center kot eksperimentalni program že deluje.
Mag. Cveto Uršič je povedal, da bo ministrstvo za delo, družino in socialno varstvo iz državnega proračuna sofinanciralo tudi izvajanje posebnih socialnih programov, ki invalidom omogočajo večjo socialno vključenost oziroma dopolnjujejo ponudbo javnih služb. Sofinancirani bodo zlasti programi, ki omogočajo samostojno oziroma samostojnejšo življenje invalidov, ki omogočajo aktivno življenje in delo invalidov, ki nudijo psihosocialno pomoč invalidom in njihovim družinam, programi zagovorništva in samopomoči, programi za preprečevanje nasilja nad invalidi in podobno.
»Predlog zakona zavezuje vse državne organe, organe državne in lokalne skupnosti, izvajalce javnih pooblastil in javnih služb, javne medije ter druge nosilce javnih funkcij, da v okviru svojih pristojnosti z normativnimi ukrepi in usmeritvami ustvarjajo pogoje za enako obravnavanje invalidov, in sicer z osveščanjem družbe in spremljanjem družbenega položaja invalidov,« je dejal mag. Uršič in dodal, da »predlog zakona določa tudi prekrške v primerih kršitev dostopnosti do grajenega okolja, do vključujočega izobraževanja in javnega prevoza. V teh primerih za kršitelje določa plačilo globe, kot prekrškovni organ pa so predvidene pristojne inšpekcije.«
