Članice skupine Mirjam Kanalec, Marjana Lavrin in Darinka Slanovec občuteno interpretirale izbrane pesmi in odlomke iz življenja ter ustvarjanja Srečka Kosovela. Ob recitacijah so poslušalci spoznali tudi pomembne mejnike pesnikovega kratkega, a izjemno ustvarjalnega življenja.
Predstavljen je bil Kosovel kot pesnik Krasa, rojen leta 1904 v Sežani, ki je otroštvo preživel v Tomaju. Čeprav so mu starši namenjali poklic gozdnega inženirja, je izbral študij slovenistike, romanistike in filozofije ter svoje življenje posvetil poeziji. Njegovo ustvarjanje je močno zaznamovala izkušnja prve svetovne vojne, zato njegova poezija izraža nemir, bolečino, sočutje in hrepenenje, hkrati pa ohranja izjemno življenjsko moč in iskrenost.
Posebno mesto na literarnem dopoldnevu je imela tudi pesnikova izpoved:
»Rad bi povedal ljudem lepo, dobro besedo, svetlo besedo, kakor je svetlo novembrsko sonce na Krasu. Toda moja beseda je trpka in molčeča, grenka, kakor je brinova jagoda s Krasa …«
Predstavljen je bil tudi tragičen zaključek njegove življenjske poti. Po literarnem večeru v Zagorju je zaradi noči, preživete v mrzli železniški čakalnici, hudo zbolel in maja 1926 umrl za meningitisom, star komaj dvaindvajset let. Pokopan je v Tomaju, njegova poezija pa ostaja dragocen del slovenske kulturne dediščine.
Iskrena pozornost poslušalcev in prijetno vzdušje sta potrdila, da poezija še vedno povezuje ljudi ter odpira prostor za skupno doživljanje lepote besede.
Za gostoljuben sprejem, prijaznost in odlično sodelovanje se iskreno zahvaljujemo vodstvu DSO Fužine.
Projekt sofinancira Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD).
Darinka Slanovec
