V razpravi so predstavniki Pravne fakultete v Ljubljani, Ministrstva za zdravje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, varuhinja bolnikovih pravic, Zveze potrošnikov Slovenije in drugi sodelujoči osvetlili nekatera vprašanja, ki po oceni organizatorja okrogle mize pomembno vlivajo na uresničevanje pravice do zdravstvenega varstva, zlasti različne problematične vidike reforme zdravstvenega sistema. Sodelujoči so z rahlim razočaranjem ugotovili, da na to temo v civilni družbi še ni bilo zaznati širše razprave, sol na rano pa je posula ugotovitev, da se tudi tokratne razprave ni udeležil nihče od zdravnikov.
Glede zdravstvene reforme je bila izražena ugotovitev, da je na tem področju premajhno sodelovanjem med zakonodajalcem in stroko, kar pa roko na srce, po našem mnenju uporabnikom storitev, ki imajo konkretne težave, vsaj za enkrat ne pomeni kaj dosti. Prav zato je potrebno pri oblikovanju reforme zagotoviti tudi primerno zastopanje uporabnikov storitev, ki čutijo težave na svoji koži. Žal v dosedanji zakonodaji pacient ni partner v sistemu zdravstva. Zato so potrebne pravne, postopkovne in vsebinske spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju. Med podanimi mislimi je odmevala tudi ta, da za Slovence zdravje postane vrednota šele takrat, ko zbolimo. Povsem pričakovano pa je bilo stališče Ministrstva za zdravje, ki želi rešiti težavo enake kakovosti in enake dostopnosti zdravstvenih storitev za vse uporabnike, pa se vse skupaj ustavi pri sredstvih, ki so za to potrebna. Ponovljeno je bilo dejstvo, da je zdravstvo drago, zato bi se morali vsi obnašati odgovorneje, a potrebne zrelosti žal ni zaznati, saj vsak samo želi in zahteva. Zato bodo kakršnikoli premiki in reforme sistema težki.
V razpravi je aktivno sodeloval socialni referent društva. Varuhinji človekovih pravic je postavil pisno vprašanje o vse bolj prisotni problematiki dvigovanja iz postelje naših gibalno oviranih članov, v vseh domovih za ostarele. Obljubljeni pisni odgovor na društvu pričakujemo kmalu.
