V petek se je deset motoristov zbralo v Podcerkvi v hostlu Ars Viva, gostitelj Benjamin Žnidaršič pa je tudi tokrat pripravil odlično namestitev. Po večernem druženju smo se odpravili k počitku, sobotno jutro pa se je pričelo s pripravami na začetek vožnje.
Pot nas je najprej vodila po gozdni poti do naselja Knežja Njiva, kjer je bil krajši postanek pri Tonijevi mami, nato pa smo z vožnjo nadaljevali po gozdnih poteh okoli Racne gore in naprej do najhladnejšega naseljenega kraja v Sloveniji, Babnega polja. Nato smo se po gozdnih poteh zapeljali čez Županov laz, Stisko, do gozdarske koče Vavkovec. Od tukaj pa smo se po cesti, ki poteka neposredno ob državni meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, odpeljali do kraja imenovanega "pri krilu". V bistvu gre za spomenik pilotu Josipu Križaju, ki je 8. oktobra 1948 umrl v strmoglavljenju.
Po krajšem postanku smo se podali proti Ilirski Bistrici, da pa nam ni bilo dolgčas, je poskrbel Jordan, ki je moral opraviti dvojno krpanje pnevmatik. Ko je bila težava odpravljena smo se odpeljali do bencinskega servisa OMV v Ilirski Bistrici, kjer se nam je pridružil kolega Zdravko iz Hrvaške in naš član Jani. Tokrat si je privoščil komfort svojega Passata, krmilo CF mota pa prepustil svojemu sinu Niku. Iz Ilirske Bistrice smo po asfaltirani cesti odbrzeli do Sviščakov, kjer smo se nekoliko okrepčali. In tudi tukaj ni šlo vse po načrtih, za kar je ponovno poskrbel Jordan. Odlomljeno prednje kolo Vinkovega vozička nas ni ustavilo in po prijetnem počitku smo se odpravili do Mašuna, od tam pa proti naselju Bač. Od tam smo se preko Palčjega zapeljali do naselja Juršče. No, tudi ta pot je postregla s tehničnim incidentom. Mateju je na njegovem Mavericku utrgalo pogonski jermen. Tudi to težavo smo odpravili, oziroma jo je rešil legenda Dolfe, ki je s svojim ATV »pošlepal« Mateja do izhodišča v Podcerkvi. Preostali smo nadaljevali z vožnjo do Mašuna, se nato usmerili proti Pivki in nato nazaj proti naselju Dane. In tudi tukaj Jordan ni »zatajil.« Med vožnjo je naletel na povoženega jazbeca, ki ga je naložil in odpeljal na ustrezno lovsko obdelavo. O vonju jazbeca tukaj nebi pisal. Ni bil ravno parfumski. Drugi smo pot začinili s krajšo a strmo gozdno vlako, ki vodi do naselja Šmarata. Ko smo že mislili, da smo skoraj na cilju, pa je Grega D. obstal v vodnem in blatnem kalu. Grega G. ga z vitlom ni uspel izvleči, uspešna rešitev je prišla šele s pomočjo Nika, ki je potem s svojim znanjem poskrbel za popravilo vitla.
Čez dan so se nam pridružili tudi nekateri člani, ki sicer niso jezdili štirikolesnikov (Zaki Robi...), po prijetnem druženju pa smo se krepko utrujeni odpravili k počitku. Naslednji dan smo se v dopoldanskem času počasi odpravili vsak proti svojemu domu.
Kljub slabi vremenski napovedi nam je vožnja uspela brez, da bi nas namočilo, postregla pa je z veliko izzivi in dogodki, ki so popestrili srečanje. Naslednje srečanje bo potekalo v soorganizaciji Mateja iz Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske. Takrat se bodo ATV motoristi podali na prostranstva Pohorja.
