»Lepo in slovensko je biti čebelar,« je v uvodu priročnika zapisal predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, besede dveh zadnjih predsednikov svetovne organizacije Apimondie Gillesa Ratiaja iz Francije in Philipa McCabeja iz Irske,
da je srce svetovnega čebelarstva doma v Sloveniji, pa povedo vse! V Sloveniji je kar 10.000 čebelarjev, slovenski čebelar pa je cenjen in spoštovan. In med njimi so tudi čebelarji paraplegiki, tetraplegiki in drugi invalidi.
Priročnik, ki je izšel tudi v angleški izdaji, je v prostorih Čebelarske zveze Slovenije na Brdu pri Lukovici na novinarski konferenci predstavila AndrejaKandolf, publikaciji na pot pa so nekaj besed namenili:
- Mag. Ksenija Klampfer, ministrica za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti – cvetoči travniki in gozdovi so domovanje kranjske sivke, avtohtone slovenske podvrste čebele, ki jo odlikujejo krotkost, delavnost, skromnost in odlična orientacija. Te lastnosti se zrcalijo tudi v ljudeh in tudi v nas čebelarjih, ki za njih skrbimo in z njimi živimo.
- Dr. Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – to je nov in pomemben korak pri razvoju čebelarstva. Slovenci smo čebelarski narod, zato smo tudi ustanovili Slovensko čebelarsko akademijo s katero želimo odgovoriti na povpraševanje številnih držav glede prenosa znanja slovenske čebelarske stroke na druge države. Čebelarstvo je del naše bogate zgodovine in kulturne dediščine, kranjska čebela pa eden od naših simbolov.
- Dane Kastelic, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije – na Zvezi smo ponosni, da smo s partnerji v slabih dveh letih udejanjili slovesno podpisano Listino o zavezi vključevanju invalidov v delo s čebelami. Z današnjo izdajo priročnika pa smo tudi slovenski paraplegiki dodali kamenček v nizu boljše kvalitete življenja invalidov in pričeli s širšimi aktivnostmi ob 50 letnici ustanovitve naše organizacije.
- Andrej Sever, pobudnik ideje o vključevanju invalidov v čebelarstvo – sreča je dvojček, srečen ne moreš biti sam, srečo moraš deliti. Ali smo res pripravljeni pomagati tem ljudem in jim ponuditi kaj več kot roko in besedo, da postanejo enakovredni, odgovorni in ustvarjalni?
Pri pripravi priročnika so z bogatimi izkušnjami v veliki meri sodelovali in pomagali prav čebelarji pokrajinskih društev Zveze paraplegikov Slovenije (Ljubo Janežič Slavko Dunaj, Benjamin Krč, Dušan Slana, Damjan Žerjav, Vinko Hren, Feliks Burger). Kljub temu, da so na invalidskih vozičkih nekateri med njimi že več let uspešno in samostojno čebelarijo. Pomemben je tudi prispevek čebelarke invalidke Jadranke Luketa iz Zagreba.
V priročniku so v besedi in sliki opisane možnosti pristopa invalida na vozičku k čebeli in čebelji družini, kakšne so funkcionalne zmožnosti oseb z okvaro hrbtenjače,
kako postaviti pravi in prirejen slovenski čebelnjak in se ustrezno registrirati, posebno poglavje je namenjeno čebelarjevim opravilom po mesecih, omenjene so najpogostejše bolezni čebel ter reakcija in prva pomoč ob piku čebel. Seveda pa je v priročniku veliko prostora namenjenega izkušnjam čebelarjev na invalidskih vozičkih in njihovi prilagojeni opremi.
V drugem delu konference je predsednik Boštjan Noč predstavil ključne aktivnosti Čebelarske zveze v letu 2019 in pričakovanja s strani države do nove čebelarske sezone.
Ob tej priložnosti je Andrej Sever v imenu donatorja Tomaža Koširja, izdelovalca čebelarske opreme OSKO-T, Čebelarski sekciji invalidov na vozičkih podaril čebelarski otepalnik. Pripravil pa je tudi krajši video posnetek o predstavitvi čebelarjenja gojencem VDC Črnomelj.
Naše skupno sodelovanje pa še ni končano, saj na Čebelarski zvezi Slovenije že sedaj pripravljajo program za seminarje, na katerih bodo teoretično in praktično izobraževali invalide za čebelarstvo. V usposabljanje bodo vključili tudi Slovensko čebelarsko akademijo.
