Zveza paraplegikov Slovenije je od 30. januarja pa do 1. februarja 2024 na smučiščih Rogle, pripravila že 15. smučarski kamp z mednarodno udeležbo. Udeležilo se ga je 68 smučark in smučarjev, med njimi kar 23 lažje gibalno oviranih tetraplegikov in paraplegikov na monoskijih in njihovih spremljevalcev. Med njimi tudi parasmučarji našega društva. Tokrat se je slovenskim parasmučarjem na smučiščih Rogle pridružilo 13 ljubiteljev belih strmin iz Hrvaške in dva iz Bosne in Hercegovine. Seveda pa so tudi tokrat smučarkam in smučarjem pomagale študentke delovne terapije in njihova mentorica mag. Alenka Plemelj iz Zdravstvene fakultete v Ljubljani. Še posebej tistim, ki so se prvič srečali s smučanjem na monoskijh.
Med paraplegiki je vsako leto več zanimanja za opojno vijuganje po belih strminah. Mogoče tudi zaradi dostopnejših smučišč in žičnic. Zato smo si za tiste parasmučarje, ki nimajo svojih monoskijev, tudi tokrat pri avstrijskem proizvajalcu Praschberger, sposodili nekaj tovrstnih sedežev, ki se pripnejo na smučko. To znanje verjetno hitreje pridobijo tisti parasmučarji, ki so smučali že pred poškodbo.
Parasmučarji in smučarji so prvi in drugi dan, v lepem in sončnem vremenu in na lepo pripravljenih smučiščih Rogle, izkoristili za sproščen trening, kajti zadnji dan jih je čakala resna tekma v veleslalomu.
Veleslalomska tekma je potekala na smučišču Mašin žaga, kjer se je pomerilo 22 tekmovalcev na monoskijih, kar pomeni rekordno število. Na startni listi, ki jo je pripravil naš parasmučar Toni Zakrajšek, pa je bilo še 28 udeležencev 15. kampa. Tekmovalci so imeli na voljo tri vožnje, za končne uvrstitve pa sta štela dva najboljša rezultata.
Med parasmučarji na monoskijih je bil najhitrejši Dino Sokolovič – 0:55,14 (HRV), drugi je bil Matej Arh – DP-KR 1:05,36, tretja naša Brina Markež 1:05,98, četrti tudi naš parasmučar Gregor Gračner 1:08,13, peti pa Matej Lednik – DP-CE 1:08,29.
Med spremljevalci je prvo mesto osvojil Žiga Čož – 0:55,98, drugo Sebastjan Bajde – 1:01,60, tretje Andrej Bolha – 1:02,92, četrto Neja Mohorič – 1:04,51, peto pa Jure Rejec – 1;05,35.
Tekmovanje so si ogledali tudi udeleženci prvega smučarskega kampa za družine z mladimi invalidi, ki organizira pa ga Zveza za šport invalidov Slovenije-Slovenski paralimpijski komite.
Ob zaključku kampa so povedali:
Gregor Gračner, vodja kampa
»Za nami je uspešen 15 jubilejni kamp za paraplegiki. Sklenili smo ga že s klasično tekmo, kjer je sodelovalo rekordno število kar 22 smučarjev v monoskijih. Ta številka daje kampu dodatno vzpodbudo za naprej. Domov odhajamo z dobrimi vtisi, letos nam je služilo tudi vreme. Zelo dobro smo izkoristili te tri dni. Vesel sem, ker so se novinci na monoskiju toliko naučili, da so sami šli skozi zavoje. To je pokazatelj, da dobro delamo. Strokovna pomoč je dobro opravila svojo nalogo. V veliko oporo nam je že 15 let Zdravstvena fakulteta iz Ljubljane. Vesel sem tudi, ker je imel kamp mednarodni pečat: tekmovali so trije smučarji s Hrvaške in eden iz Bosne in Hercegovine. Tudi na tak način Zveza paraplegikov Slovenije povezuje regijo. Ob tem bi izpostavil še zadovoljstvo, ker se je za nami na isti dan začel 1. zimski paralimpijski tabor za družine. Dve leti so potekali pogovori, da bi mladim invalidom preko svojih družin na taboru na Rogli preizkusili zimske športe. Letos se bo to zgodilo.«
Dino Sokolović, zmagovalec tekme
»Na kampu je bilo odlično. Rad smučam, na Rogli pa je zelo primerno za družinsko smučanje. Moja mlajša hči se je tudi naučila smučati. Na kampu, ki je bil zelo dobro organiziran, sem užival.«
Matej Arh, drugouvrščeni na smučarski tekmi
»Za nami je čudovit tabor. Vreme nam je služilo, tri dni smo imeli sonce, imeli smo se res lepo presmučali smo kilometre prog, tudi družba je bila super, organizacija vrhunska. Vesel sem 2. mesta, še sam sebe sem presenetil, zaostal sem le za paralimpijskim prvakom iz leta 2018.«
Primož Jeralič, nekdanji paralimpijec in smučar
»Ne glede na vreme ali podlago, vedno najdemo rešitev in skušamo uživati, danes na snegu. Vesel sem, ker je kamp tradicionalen: pa ne le zaradi obdobja trajanja, ampak tudi zavoljo dejstva, da imamo v Sloveniji kar nekaj zelo nadarjenih, dobrih smučarjev paraplegikov. Hvaležni smo, ker nam vsakič znova na kampi pomagajo prostovoljke delovne terapije in mentorici Alenki Plemelj.
Mag. Alenka Plemelj Mohorič, vodja Katedre za delovno terapijo
»Od vsega začetka smo prisotni na taboru kot prostovoljci, udeležba na kampu pa je del našega visokošolskega programa v okviru Zdravstvene fakultete Ljubljana na oddelku za delovno terapijo. Letos pa na naši fakulteti slavimo tudi 60 let izobraževanja delovnih terapevtov. V teh 15 letih se je zvrstilo okoli 80 prostovoljk, ki so pomagale, predvsem pa si nabrale izkušnje za delo v praksi.«
Foto – Drago Perko, Alenka Plemelj, Katja Krenos.
