Na recitalu, ki so ga 19. junija 2025 v spomin Neži Maurer v avli Ljudske univerze v Ajdovščine pripravile naše recitatorke Ona&One, je naša pesnica Darinka Slanovec med drugim povedala: »Spoznali sva se ob izidu pesniške zbirke štirih avtorjev Most na drugi breg (1998), h kateri je Neža Maurer prispevala spremno besedo. V tej zbirki sem objavila nekaj svojih pesmi, skupaj z Benjaminom Žnidaršičem, Marjetko Smrekar in Ljubico Jančar. Po tistem sva ostali v stikih. Pet let kasneje je napisala tudi spremno besedo k moji pesniški zbirki Sled angelov (2003). Vsako srečanje z njo je bilo zame bogato doživetje. Dokler je še vozila avto, je ona prišla k meni v Kamnik, včasih sem jaz šla k njej. Kadar sva utegnili, sva se poklicali po telefonu in se zmenili za branje pesmi.
Skoraj nobene svoje pesmi nisem objavila, ne da bi jo prej skupaj prebrali. Bila mi je kakor ogrinjalo ali podstavek. …
Od nekdaj občujem njen smisel za besede, navdušujejo me s tenkočutnim, tako pretanjenim prepletom zvočnosti in pomena. Zmeraj so osebne in pojoče kot pomladne kaplje. Po njih jo prepoznam v govoru in v pesmi.«
Neža Maurer je s svojo poezijo osvetlila in v nežnost ovila marsikatero otroštvo, prav tako marsikatero odraščanje, odraslost in starost.
Ta priljubljena slovenska pesnica in pisateljica, tudi novinarka, publicistka in pedagoginja je letos umrla, stara 94 let.
Rodila se je 22. decembra 1930 v vasi Podvin pri Polzeli. Po vojni je končala učiteljišče v Ljubljani, pozneje je končala še študij na Pedagoški akademiji in slavistiko na Filozofski fakulteti.
Največji del svojega literarnega opusa je posvetila poeziji. Izdala je več kot 20 pesniških zbirk za odrasle in približno toliko tudi za otroke. Številne otroške pesmi – okrog 450 – so doživele uglasbitev.
S svojim delom, zlasti s svojo poezijo je pustila trajen pečat v slovenskem književnem prostoru, ki ga je sooblikovala več kot šest desetletij. Seveda je za svoje delo prejela številne nagrade in priznanja: od nagrade Prešernovega sklada do Levstikove nagrade za življenjsko delo (2013).
A največ ji je pomenilo to, da njene knjige ne ležijo na policah, same in zaprašene, temveč krožijo med ljudmi vseh starosti. In res, skoraj ni človeka, ki bi ne vedel, kdo je Neža Maurer.
S posebno hvaležnostjo smo se družili z njo ob njenih pesmih, ki smo jih brale Darinka Slanovec, Marjana Lavrin in Alenka Tratnjek.
Njene izbrane pesmi smo pospremile z odlomki iz spominov na srečanja in pogovore z njo. Ponosni smo, da smo navezali tako tesne vezi in da je bila Neža Maurer naša prijateljica.
